 |
|
Vladna in sindikalna stran izmenjali minimalna približevalna predloga
Na pogajanjih o postopni odpravi še veljavnih varčevalnih ukrepov na področju stroškov dela v javnem sektorju dne 3.10.2016 je vladna stran zavrnila zadnji sindikalni predlog in predstavila svoj nov približevalni predlog, ki je tako kot njen prejšnji predlog (podan 19.9.) ponovno spremenjen le pri regresu za letni dopust za leto 2017. Po spremenjenem vladnem predlogu bi ta javnim uslužbencem, ki ga še ne prejemajo v višini minimalne plače, izplačal v za 35€ višjem znesku, kot v letu 2016. Ob tem je vladna stran predlagala, da se pogajanja nadaljujejo tako, da bi se pogajali o besedilu celotnega dogovora o ukrepih na področju stroškov dela za leto 2017, na enak način kot za leto 2016.
Sindikalna stran je odgovorila z novim približevalnim predlogom, v katerem je naredila podoben, minimalni premik kot vladna stran, in sicer je svoj zadnji predlog (podan 26.9.) spremenila le pri skupnem obsegu sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev ter predlagala, da se v letu 2017 izplača v višini 0,7% letnih sredstev za osnovne plače. Glede načina nadaljnjih pogajanj pa je sindikalna stran opozorila, da mora biti predlog besedila dogovora pripravljen tako, da bodo vanj vključeni predlogi obeh strani in sicer za obdobje od 2017 do 2019, kot določa veljavni dogovor za leto 2016. Ker naj bi se del dogovora o ukrepih na področju stroškov dela realiziral preko posebnega zakona, ki naj bi bil sprejet hkrati s proračunom za prihodnji dve leti, je sindikalna stran zahtevala, da mora biti tako kot lani sprejeta ustrezna varovalka, da Vlada v primeru, da ne pride do uskladitve, z zakonom ne bo šla v nadaljnjo proceduro v Državni zbor.
V nadaljevanju se je pogajalska komisija seznanila s potekom sestanka delovne skupine za odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov (28.9.2016), na katerem je medresorska delovna skupina (MDS) sindikalnim članom delovne skupine predstavila pripomoček za odpravo plačnih anomalij (xls. datoteko), ki ga uporablja pri svojem delu. MDS, ki se je lotila odprave anomalij v skladu s sprejetim konceptom, je ugotovila, da predlogov za odpravo anomalij zgolj glede na primerjavo izhodiščnih plačnih razredov po tarifnih razredih, plačnih podskupinah, plačnih skupinah in za celotni javni sektor brez obravnave konkretnih delovnih mest ni mogoče podati.
Sindikalna stran je problematizirala predstavljeno metodologijo ter poudarila, da je vladna stran arbitrarno določila, katera delovna mesta se iz obravnave izločijo ter katera delovna mesta predstavljajo ekstremne uvrstitve.
Obe strani sta se strinjali, da delovna skupina nadaljuje z delom ter da je pri odpravljanju anomalij potrebno izhajati tudi iz razlik pri vrednotenju delovnih mest, na katerih se opravljajo podobne ali celo enake naloge.
|
|