 |
|
Vlada predstavila izhodišča za pogajanja s sindikati javnega sektorja
Vladna stran je na sestanku pogajalske komisije 23.6.2015 sindikalni strani uvodoma predstavila novo Analizo plačnega sistema javnega sektorja. Analiza je strukturirana tako, da vsebuje nekatere primerjalne podatke, pomembne za gibanje plač v javnem sektorju, med Slovenijo in EU, podatke o gibanju plač, števila zaposlenih in obsega sredstev za plače javnem sektorju v obdobju pred in po prehodu nov plačni sistem, primerjavo z zasebnim sektorjem v Sloveniji, v nadaljevanju pa so ocenjeni posamezni elementi novega plačanega sistema ter uresničitev ciljev in načel, zaradi katerih je bil novi sistem uveden.
Vlada v analizi ugotavlja, da je reforma plačnega sistema uspela uresničiti nekatere od zastavljenih ciljev, pri nekaterih pa je ostala na pol poti ali se od njih celo oddaljila. Uresničeni so bili cilji uvedbe enotnega, transparentnega in javnofinančno obvladljivega sistema. Cilj določitve ustreznih razmerij med plačami javnih uslužbencev in s tem tudi načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih je bil uresničen le deloma, v precejšnji meri je k temu prispeval tudi način uvrščanja delovnih mest v plačne razrede brez ustreznih primerjav vsebine opravil in nalog na delovnih mestih. Cilj zagotoviti fleksibilen in stimulativen plačni sistem je ostal neuresničen, zato je višine plače javnega uslužbenca premalo povezana z rezultati dela, delno zaradi relativno toge zakonske ureditve, ki je očitno preferirala cilj javnofinančne obvladljivosti in hkrati poskušala zagotoviti javnim uslužbencem čimbolj jasno določene pravice, delno pa zaradi narave varčevalnih ukrepov, ki so posegali v najbolj stimulativne elemente plačnega sistema.
V obdobju od pričetka izvajanja plačne reforme (2007-2014), ko so se v sektorju država plače v povprečju povečale za 12,9 %, so bili zaradi odpravljanja nesorazmerij dvigi po posameznih dejavnostih precej različni: najbolj so se plače povečale v dejavnosti zdravstva (22 %) in kulture (19,7 %), sledita dejavnosti socialnega varstva (17,4 %) ter državne uprave (15,4 %), najnižje pa je bilo povečanje v raziskovalni dejavnosti (6,8 %) in v vzgoji in izobraževanju (5,7 %).
V nadaljevanju je vladna stran predstavila predlog izhodišč za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o izboljšavah plačnega sistema javnega sektorja, odpravi anomalij in politiki plač v letih 2016–2020. Po besedah ministra Koprivnikarja vlada ne spreminja temeljev plačnega sistema v javnem sektorju, ohranja se njegova enotnost, s spremembami želijo le omogočiti njegovo večjo fleksibilnost in stimulativnost.
Kot izhaja iz gradiva, želi vlada podaljšati veljavnost nekaterih ukrepov iz leta 2015 v leto 2016 in sprostiti preostale ukrepe. Podaljšali naj bi se ukrepi znižanja vrednosti plačnih razredov, zamrznitev izplačevanja redne delovne uspešnosti in znižano plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, sprostila pa bi se ukrepa, ki se nanašata na regres za letni dopust in premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. S podaljšanjem navedenih varčevalnih ukrepov naj bi prihranili 145 milijonov evrov, do končnih 310 milijonov evrov, ki jih želijo doseči, tako zmanjka še 165 milijonov, ki naj bi jih po vladnih napovedih dobili z enostavno omejitvijo mase sredstev za stroške dela. Kako naj bi prišli do tega prihranka, pa vlada še nima izdelanih predlogov.
Sindikalna stran je odgovorila, da ne pristaja na podaljševanje varčevanja, saj sindikalno članstvo pričakuje sprostitev vseh varčevalnih ukrepov, kot je bilo dogovorjeno v decembra lani podpisanem dogovoru. Ob tem je izrazila nestrinjanje z vsiljevanjem t. i. menedžerskega principa vodenja, ki naj bi javni sektor približali vodenju podjetij. Cilj teh sprememb je varčevanje oziroma čim učinkovitejše upravljanje s »človeškimi viri«, ne pa kakovost in vsem enako dostopne javne storitve. Sindikalna stran je poudarila, da ne bo pristala na predlagano vpeljavo negativne delovne uspešnosti za tiste, ki po presoji direktorja ali ravnatelja ne bi dosegali pričakovanih rezultatov, saj iz slednje med drugim izhaja tudi to, da bi zaposleni lahko za svoje delo prejel manj, kot znaša njegova osnovna plača. Sindikalna stran je opozorila tudi na upravičeno nezadovoljstvo zaposlenih v skupini J, za katero vladna stran ni pripravila nobenih predlogov za ustrezno vrednotenje delovnih mest.
Minister Koprivnikar je poudaril, da bi sprostitev vseh varčevalnih ukrepov, ki so veljali leta, pomenilo 450-milijonsko povečanje mase plač, ki jih država nima. Ob tem je dodal, da so v vladi optimistični, ker se masa plač sicer lahko začne povečevati, in sicer v znesku 130 milijonov evrov, za katere si ministrstvo želi, da se v čim večji meri usmeri v variabilne ukrepe ter napovedal, da bodo na vladi do poletnih počitnic oblikovali konkreten pogajalski predlog, s konkretnimi ukrepi in ga predstavili sindikatom.
|
|