 |
|
Potrjen koncept odprave anomalij plačnega sistema javnega sektorja
Sindikati javnega sektorja smo se konec januarja začeli z vladno stranjo pogajati o realizaciji V. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016, ki govori o odpravi anomalij plačnega sistema javnega sektorja glede vrednotenja delovnih mest in nazivov.
Sindikalna in vladna stran sta se po treh srečanjih uskladili glede koncepta odprave anomalij, ki med drugim predvideva metodologijo za ugotavljanje in odpravo anomalij na splošni ravni, torej na ravni plačnih skupin, podskupin in tarifnih razredov. Tako naj bi sprva izdelali pregled razponov plačnih razredov delovnih mest in nazivov po posameznih tarifnih razredih in po plačnih skupinah in plačnih podskupinah ter ugotovili morebitna neustrezna odstopanja pri uvrstitvah, na podlagi tega pa oblikovali nov predlog. Podobno bi storili tudi na ravni posameznih delovnih mest, evidentirali tiste z neustreznimi uvrstitvami in tudi izdelali ocene možnih vplivov na druga delovna mesta. Ob tem naj bi preučili možnosti za združitev podobno poimenovanih pa tudi drugih delovnih mest v okviru istega tarifnega razreda, glede na vsebino in zahtevnost delovnih nalog in odgovornosti. Prav tako bodo obravnavane možnosti za ukinitev delovnih mest, za katera bi ugotovili, da niso potrebna, in za morebitno vzpostavitev novih delovnih mest, zaradi potreb delovnega procesa ali zaradi vzpostavitve ustreznega razmerja do drugih delovnih mest. Pogajalska komisija naj bi na koncu potrdila ustreznost vseh uvrstitev na centralni ravni.
Za določitev ustrezne uvrstitve posameznega delovnega mesta, pri katerem bo ugotovljena anomalija, se bo upošteval opis del in nalog na delovnem mestu, pri katerem bo ugotovljena anomalija, in opis del in nalog na primerljivih delovnih mestih. Uporabila naj bi se sumarna metoda primerjanja s primerljivimi delovnimi mesti znotraj iste plačne skupine in med plačnimi skupinami ali analitična metoda, ki je določena s Kolektivno pogodbo za skupno metodologijo za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede (pri čemer bo potrebno kriterijem za vrednotenje določiti točkovne vrednosti), s katero se točkuje delovno mesto, pri katerem je ugotovljena anomalija, ter njemu sorodna in primerljiva delovna mesta, pri katerih anomalije niso ugotovljene.
Na podlagi navedenega koncepta se morata sindikalna in vladna stran do konca letošnjega marca, kot je opredeljeno v Dogovoru o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016, dogovoriti za način in dinamiko odprave anomalij plačnega sistema glede vrednotenja delovnih mest in nazivov.
Ker je sindikalna stran ob začetku pogajanj izpostavila tudi vprašanje neupravičenega izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost, je vladna stran predlagala, da bi pravico do izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost uredili v Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (KPND). Sindikalna stran je ta predlog sprejela, saj je potrebno po njenem mnenju pravico do tega dodatka sistemsko urediti in preprečiti njegove nadaljnje zlorabe.
Ob obravnavi Aneksa h KPND, ki ga je pripravila vladna stran, se je odprlo večje število strokovnih vprašanj, zato sta se pogajalski strani dogovorili, da jih mora pred njihovo obravnavo na pogajalski komisiji pregledati skupna strokovna skupina.
Naslednji krog pogajanj bo predvidoma 29. februarja 2016.
|
|