November 2007

Uveljavljanje razlike v plači na podlagi določil 14. člena Zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih

Obveščamo vas, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, v primeru individualne tožbe razsodilo, da učitelju v osnovni šoli, ki zaseda delovno mesto, za katero se zahteva visokošolska izobrazba, ima pa višješolsko izobrazbo in mu 146. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI) dovoljuje opravljanje dela, pripada razlika v plači zaradi izplačila plače na podlagi prvega odstavka 5.a člena Zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih (v nadaljevanju: ZPDJVZ), namesto na podlagi drugega odstavka 14. člena ZPDJVZ.

Sodišče se je postavilo na stališče, da delovna mesta, ki jih opredeljuje 5.a člen ZPDJVZ, ne obstajajo več, saj se z uveljavitvijo ZOFVI za zasedbo delovnih mest strokovnih delavcev, razen za laborante, zahteva le visokošolska izobrazba.

Po mnenju sodišča 5.a člen torej ni ustrezna pravna podlaga za izplačilo plač strokovnim delavcem, ki imajo višješolsko izobrazbo, zasedajo pa delovna mesta, za katera se zahteva visokošolska izobrazba, zato je za izplačilo plač treba uporabiti drugi odstavek 14. člena ZPDJVZ. Posledično to pomeni, da lahko delavci, ki so v enakem položaju, kot je navedeno zgoraj, sodno uveljavljajo mesečne razlike v plači, ki nastaja zaradi 5% nižje osnovne plače, kot bi jim pripadala po drugem odstavku 14. člena ZPDJVZ.

Obrazložitev:

Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih (v nadaljevanju ZPDVJZ) v 5.a členu določa, da učitelju in vzgojitelju, šolskemu svetovalnemu delavcu in drugemu strokovnemu delavcu v osnovni šoli ter učitelju, sodelavcu in drugemu strokovnemu delavcu v srednjem izobraževanju ter vzgojitelju v dijaškem domu, ki ima višjo izobrazbo in je razporejen na delovno mesto, za katerega je predpisana višja ali visoka izobrazba, pripada 85% osnovne plače, določene za enako delovno mesto z visoko strokovno izobrazbo, če je to za delavca ugodneje.

Iz določil Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI) izhaja, da se za navedena delovna mesta (razen laboranta) zahteva visokošolska izobrazba ustrezne smeri. ZOFVI v 146. členu nadalje določa, da strokovni delavci, ki so izpolnjevali z zakonom določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela pred uveljavitvijo tega zakona, lahko opravljajo vzgojno-izobraževalno delo tudi po uveljavitvi tega zakona.

Vendar pa za navedene delavce, ki imajo višješolsko izobrazbo, zasedajo pa delovna mesta, za katera je zahtevana visokošolska izobrazba (in jim je na podlagi 146. člena ZOFVI omogočeno, da še naprej opravljajo delo) 5.a člen ZPDVJZ ni ustrezna pravna podlaga za izplačilo plače, saj izhaja iz situacije, kjer naj bi se zahtevala alternativno višješolska ali visokošolska izobrazba. Pravna podlaga za izplačilo plače je v teh primerih drugi odstavek 14. člena ZPDVJZ, ki določa, da delavcem, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe za delovno mesto, na katero so razporejeni, pripada 90% osnovne plače, določene za to delovno mesto.

Delavcem, ki so v takšnem položaju, torej pripada razlika v plači, ki je nastala zaradi uporabe 5. a člena ZPDVJZ kot pravne podlage za izplačilo plače namesto 14. člena ZPDVJZ.

Takšno stališče je v konkretnem primeru strokovnega delavca v osnovni šoli zavzelo tudi Delovno in socialno sodišče v sodbi, ki jo je potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče. Je pa zoper navedeno sodbo vložena revizija, o kateri bo odločalo Vrhovno sodišče RS.

Delavci, ki jim ta razlika v plači pripada, jo lahko uveljavijo v sodnem sporu, pri čemer je potrebno opozoriti na petletni zastaralni rok, kar pomeni, da lahko s tožbo zahtevajo izplačilo razlike v plači za obdobje petih let pred vložitvijo tožbe. Glede na določbo drugega odstavka 5.a člena ZPDJVZ ne morejo postavljati zahtevkov delavci, ki so dopolnili 25 let delovne dobe, in sicer za čas od dopolnitve dalje, saj že prejemajo 90% osnovne plače, določene za enako delovno mesto z visoko izobrazbo.

Sindikalne zaupnice in zaupnike prosimo, da z možnostjo uveljavljanja razlik pri plači seznanite vse naše članice in člane, ki imajo VI. stopnjo izobrazbe. Sindikat VIR bo svojim članom, ki se odločijo za sodno uveljavljanje razlik v plači, nudil brezplačno pravno zastopanje.

Člane opozorite, da lahko tožbe vložijo le strokovni delavci, ki imajo višjo izobrazbo, pedagoško-andragoško izobrazbo, razporejeni pa so na delovna mesta, za katera zasedbo se v skladu z ZOFVI zahteva visokošolska izobrazba.

Člani lahko vtožujejo mesečne razlike v plači za obdobje petih let pred dnevom vložitve tožbe, vendar le do dneva, ko so dosegli 25 let delovne dobe (drugi odstavek 5.a člena ZPDJVZ). Zahtevki starejši od petih let so zastarani, prav tako pa zahtevkov ne morejo postavljati delavci za čas od izpolnitve 25 let delovne dobe naprej, saj od tega dne prejemajo 90% osnovne plače delovnega mesta, ki ga zasedajo (drugi odstavek 5.a člena, drugi odstavek 14. člena ZPDJVZ).

Opozarjamo vas, da morajo člani sami zbrati dokumentacijo, poskrbeti za izračun razlik v plači in plačati sodno takso za vložitev tožbe in sodno takso za sodbo. Člani, ki so zainteresirani za vložitev tožb, morajo zbrati naslednje dokumente:

• pogodbe o zaposlitvi v vzgoji in izobraževanju za delovna mesta VI. oz. VII. tarifne skupine (predvsem pa veljavno pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o zaposlitvi, ki je veljala ob uveljavitvi ZOFVI dne 15.3.1996 (lahko tudi sklepe o razporeditvi na delovno mesto in sklepe o določitvi plače, če pogodb ni);
• dokazila o doseženi strokovni izobrazbi (diploma, lahko je razvidno tudi iz delovne knjižice);
• dokazila o doseženi pedagoško-andragoški izobrazbi (potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, če je datirano pred marcem 1996);
• delovno knjižico;
• plačilne liste za čas uveljavljanja zahtevka;
• izračun mesečnih razlik v plači v bruto znesku (za pet let nazaj, vse v EUR) zaradi 5% razlike v osnovni plači (prikaz plače, ki jo je delavec prejemal, in plače, ki bi jo prejemal, če bi bila upoštevana za 5% višja osnovna plača, mesečne razlike v plači v EUR ter skupen znesek razlik v plači).

Članom, ki se bodo odločili za sodno uveljavljanje razlik v plači, bo zagotovljeno brezplačno pravno zastopanje preko pravnih služb oziroma odvetnikov na območnih organizacijah.