|
Ljubljana, december 2005
Neuspešen zaključek usklajevanja o peti noveli Zakona o sistemu plač v javnem sektorju
Pogajalskima skupinama vlade in sindikatov se ni uspelo uskladiti o besedilu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga je pripravila vlada. Sindikalna stran se namreč ni strinjala, da bi se s 1. marcem 2006 plače funkcionarjev lahko izplačevale v skladu z novim plačnim sistemom, četudi Kolektivna pogodba za javni sektor do takrat še ne bi bila podpisana. Sindikati sodimo, da morajo biti funkcionarji, glede začetka izplačevanja plač po novem zakonu, izenačeni z javnimi uslužbenci.
Ker je vlada neusklajeno besedilo zakona poslala v parlamentarno proceduro smo reprezentativni sindikati v javnem sektorju poslanke in poslance Državnega zbora pozvali, da naj predlagane spremembe zakona zavrnejo in vladi naložijo, da naj jih uskladi s socialnimi partnerji. Ob tem smo sindikati poslance seznanili, da se je minister za javno upravo dr. Gregor Virant ob zadnjih uspešnih usklajevanjih sprememb in dopolnitev Zakona o sitemu plač v javnem sektorju, ki so potekala marca in aprila lani, strinjal s stališčem sindikatov, naj funkcionarji delijo usodo zaposlenih v javnem sektorju. Takrat se je v imenu vlade odrekel predčasnemu vstopu funkcionarjev v nov plačni sistem, saj je to določbo umaknil iz besedila predlaganih sprememb zakona. Nekaj mesecev kasneje (oktobra 2005) si je Vlada očitno premislila in ponovno predlagala spremembo zakona, ki omogoča izplačilo plač funkcionarjem najkasneje do 1. marca 2006, tudi če Kolektivna pogodba za javni sektor takrat še ne bi bila podpisana. Vsiljevanje dopolnitve zakona z določbo, o kateri smo se pred časom že strinjali in jo soglasno s podpisom izjave opustili, predstavlja po mnenju sindikatov kršitev dogovorjenega in je v nasprotju z osnovnimi načeli enakopravnega socialnega dialoga. Ravnanje Vlade je nenavadno, saj z enostranskim vztrajanjem pri spremembi zakona zavestno zaostruje odnose s sindikati javnega sektorja. Edini razlog, ki ga vlada navaja za spremembo zakona, je pridobitev pogajalske prednosti, z zakonsko prisilo pa potiska sindikate v neenakopraven položaj. Enostransko spreminjanje zakona, ki je v izključni funkciji krepitve pogajalske moči vlade, pomeni zanikanje temeljnega načela enakopravnosti v socialnem dialogu in grobo zlorabo socialnega partnerstva.
Vlada je v Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju vključila tudi določbe, ki nikoli niso bile predmet usklajevanja s sindikati. To velja celo za tako pomembno določbo, kot je dodatek za delovno dobo funkcionarjem, ki je neposredno povezan z enakim dodatkom za javne uslužbence. V tem primeru gre tudi za kršitev konvencij Mednarodne organizacije dela.
Vlada ob vložitvi zakona v zakonodajni postopek tudi ignorira priporočilo Državnega zbora Republike Slovenije (sprejeto januarja 1998), ki pravi, naj vlada v obrazložitvi zakonov, ki so predmet usklajevanja med socialnimi partnerji, predloži tudi podpisano izjavo o usklajenosti zakona s socialnimi partnerji.
|