Ljubljana, 16. novembra 2006

Skupščina Sindikata VIR

Na 5. skupščini Sindikata VIR so delegati pozitivno ocenili delo republiškega odbora v preteklem štiriletnem obdobju, posodobili statut sindikata, sprejeli program za naslednje mandatno obdobje in izvolili novo vodstvo. Nova predsednica sindikata je Milena Lapi iz Osnovne šole Videm ob Ščavnici, za sekretarja je bil ponovno izvoljen Bojan Hribar, člani nadzornega odbora pa so postali Mateja Žekš, Bojan Kramar in Jožica Raca.

Na skupščini so kot gosti sodelovali predsednik ZSSS Dušan Semolič, državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Šverc, vodja sektorja za osnovno šolstvo na direktoratu za vrtce in osnovno šolstvo Boris Zupančič, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, sekretar sindikata državnih in družbenih organov Drago Ščernjavič, predsednik sindikata kulture Glosa Doro Hvalica in sekretar sindikata carinikov Dušan Miščevič.

Dosedanja predsednica Antica Debeljak je v uvodnem govoru poudarila, da je bilo delo Sindikata VIR v minulih štirih letih zaznamovano z nenehnimi pogajanji za uveljavitev novega plačnega sistema v javnem sektorju. Na podlagi zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je začel veljati 13. julija 2002, so se že v septembru tega leta začela pogajanja za sklenitev »Kolektivne pogodbe za skupno metodologijo za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede«. Pogajalski skupini vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja sta se po šestmesečnih neuspešnih pogajanjih dogovorili, da se bosta začeli pogajati o »Kolektivni pogodbi za javni sektor«. Pogajanja o tej kolektivni pogodbi so sicer stekla, vendar so bila zaradi razlogov na vladni strani tolikokrat prekinjena, da še danes niso končana. Neusklajena so še vsa ključna vprašanja: orientacijska delovna mesta in nazivi še vedno niso razvrščeni v plačne razrede; način ugotavljanja delovne uspešnosti ni določen; različni dodatki še niso določeni; neusklajene so tudi določbe o sami veljavnosti kolektivne pogodbe in podobno.

Kljub vsem omenjenim problemom pa sta se po besedah Debeljakove pogajalski skupini vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja v tem času uspeli dogovoriti o celi vrsti za javne uslužbence izredno pomembnih vprašanj. Tako jima je med drugim uspelo uskladiti določbe zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence, skleniti »Kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence«, izbrati upravljavca »Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence« ter skleniti »Dogovor o višini in načinu uskladitve osnovnih plač ter regresa za letni dopust za leti 2004 in 2005«.

Kot je dejala Debeljakova je bila »Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence« med socialnimi partnerji usklajena in podpisana na podlagi »Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti«. S to kolektivno pogodbo so podrobneje določena pravila in kriteriji za oblikovanje pokojninskega načrta in izbire upravljavca zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada. Komisija za izbor upravljavca zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence, v kateri so bili vladni in sindikalni predstavniki enakopravno zastopani, je za upravljavca izbrala Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. Ljubljana. Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence se nemoteno izvaja.

Poleg tega so se socialni partnerji v javnem sektorju v preteklih štirih letih usklajevali o petih novelah zakona o sistemu plač. »V našem sindikatu smo skozi pogajalski proces, skupaj z ostalimi sindikati, nenehno utrjevali in krepili položaj sindikata kot enakopravnega socialnega partnerja. K temu je veliko prispevalo dejstvo, da je skupno pogajalsko skupino reprezentativnih sindikatov v skoraj celotnem štiriletnem obdobje uspešno vodil sekretar Sindikata VIR Bojan Hribar,« je poudarila Debeljakova. V tem obdobju je imel republiški odbor sindikata VIR 17 sej, na katerih je vodstvo sindikata redno in izčrpno poročalo o vodenju posameznih aktivnosti, o pomembnejših zadevah pa so bila pripravljena tudi pisna obvestila za sindikate zavodov.

Nato je udeležence skupščine pozdravil Dušan Semolič. Dejal je, da si v sindikatu VIR zaslužijo vse priznanje za sooblikovanje in izvajanje politike ZSSS. Kot je dejal Semolič so se člani VIR skupaj z drugimi člani Svobodnih sindikatov v minulih štirih letih za delavske pravice uspešno borili tudi na ulicah, tako doma kot v Bruslju. Množične demonstracije za ohranitev socialne države v Ljubljani pred letom dni so tako odločilno prispevale k temu, da je vlada odstopila od uvedbe enotne davčne stopnje. Če bi jo uzakonili, bi se sedaj delavcem slabo pisalo. Na žalost pa vlada še ni odstopila od poskusov zmanjševanja delavskih pravic. Tako poskuša na pogajanjih o spremembah zakona o delovnih razmerjih zmanjšati odpravnine, nadomestila plač, skrajšati odpovedne roke, odpraviti plačan odmor med delom in podobno. Takšni predlogi so za delavke in delavce žaljivi, saj bolj spominjajo na 19. kot na 21. stoletje. Semolič je izrazil slutnjo, da se bodo morali sindikati za delavske pravice kmalu ponovno boriti na ulicah.

Alenka Šverc je spregovorila o pomenu vlaganj v človeške vire, o čemer pričajo tudi izkušnje iz drugih držav, denimo z Irske. Po njenih besedah sodi Slovenija po sredstvih, ki jih namenja za šolstvo, v sam vrh v Evropski uniji, saj se zadnja leta število otrok v sistemu izobraževanja zmanjšuje, sredstva zanj pa ne. Tako za izobraževanje otrok kot odraslih pa bo v bodoče nujno pridobiti še več sredstev iz bruseljskih skladov. Ko je spregovorila o nalogah na področju šolstva je Šverčeva v ospredje postavila kakovost, ki jo brez dodatnih vlaganj v sodobna didaktična sredstva in dodatnega izobraževanja ne bo mogoče doseči. »Zato od sindikata VIR pričakujem, da si bo v zbornicah prizadeval za vzpodbuden odnos do dviga kakovosti in nasploh do razvoja na področju izobraževanja, hkrati pa apeliram za dobro sodelovanje« je dejala Šverčeva in požela aplavz delegatov.

Boris Zupančič pa je govoril o prepletanju izobraževalnih in vzgojnih ciljev v osnovnem šolstvu, saj vzgoje brez izobraževanja ni in obratno. Po njegovih besedah lahko pedagogi svoje poslanstvo kakovostno opravljajo samo, če so kompetentni in če imajo tudi ustrezno družbeno avtoriteto.

»Če bo vlada poskušala v pogajanjih s sindikati javnega sektorja ravnati tako, kot ravna na pogajanjih o socialnem sporazumu, bomo morali sindikati javnega sektorja zaostriti metode sindikalnega boja,« je dejal Štrukelj. Ocenil je, da je socialni dialog med socialnimi partnerji v javnem sektorju slab, javnost pa že spoznava, da je za to najbolj odgovorna vladna stran.

Drago Ščernjavič je opozoril na nekatere različne interese med sindikati na področju javnega sektorja ter se zavzel za dogovor med sindikati. Tudi Hvalica se je zavzel za bolj enoten nastop vseh sindikatov javnega sektorja, saj bo potem sindikalna stran močnejša.

Bojan Hribar je opozoril, da je država uvajala nov plačni sistem v javnem sektorju v času vstopanja v Evropsko unijo in v času prevzema evra, zato ni bilo mogoče zagotoviti dodatnih sredstev. Novega plačnega sistema pa brez dodatnih sredstev v praksi skoraj ni mogoče uvesti, saj brez sredstev ni mogoče odpraviti plačnih nesorazmerij. Res pa je, da je odpravljanje nesorazmerij samo eden od ciljev uvedbe novega plačnega sistema. Kljub temu pa so še vse ključne sestavine novega plačnega sistema odprte in med socialnimi partnerji nedogovorjene. Zato nov sistem še ni zaživel, stari pa je zastarel. Po Hribarjevih besedah to vodi v paralizacijo, zato je treba nov plačni sistem čim prej uveljaviti. Ob tem je Hribar opozoril, da si Sindikat VIR z delovanjem v okviru ZSSS prizadeva za ohranitev vseh delavskih pravic, kar ni nič manj pomembna naloga od zavzemanja za pravice šolnikov, vzgojiteljev in raziskovalcev. Na tem področju so sindikati v okviru ZSSS s skupnimi močmi dosegli nekaj pomembnih uspehov, saj jim je skupaj z drugimi sindikati uspelo zavrniti nekatere neustrezne rešitve iz vladnega paketa reform.

Delegati so soglasno sprejeli poročilo o delu ter poročilo nadzornega odbora, prav tako pa so sprejeli statutarne spremembe in podaljšali mandatno obdobje iz štirih na pet let. Nato so na tajnih volitvah izvolili novo vodstvo sindikata VIR.

Hribar je nato predstavil program dela sindikata VIR do leta 2011, ki so ga člani po razpravi soglasno sprejeli. Dogovorili so se, da si bodo prizadevali, da predvidena privatizacija ne bo ogrozila delovanja in razvoja javnega sektorja ter da bodo za zaposlene v javnih in zasebnih zavodih zagotovljene enake pravice iz dela in delovnega razmerja. Prav tako si bodo prizadevali za ohranitev sedanjega števila delovnih mest ter za to, da bi večina zaposlenih ohranila delo za nedoločen čas. V primerih, ko bo prišlo do presežnih delavcev, pa bo sindikat VIR aktivno sodeloval pri vzpostavljanju sistemskih rešitev za reševanje njihovih problemov.

V okviru pogajanj za uveljavitev novega plačnega sistema v javnem sektorju bo sindikat VIR vztrajal na uveljavitvi plačnih razmerij iz aneksa h »Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja«, ki je bil sprejet 20. junija 2002. Prizadeval si bo tudi za ponovno vzpostavitev enotne pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Pri določanju postopkov in pogojev za napredovanje zaposlenih v višje plačne razrede pa bo zahteval njihovo primerljivost za vse zaposlene v javnem sektorju.

Ob vseh teh nalogah bo sindikat VIR posebno pozornost namenil normativnemu urejanju položaja nepedagoških delavcev in reševanju njihovih težav in problemov. Pri obravnavi strokovnih vsebin se bodo v sindikatu VIR osredotočili na vprašanja, ki direktno ali posredno vplivajo na pravice in obveznosti članstva.

Skupščina je sprejela tudi predloge celjskega območnega odbora Sindikata VIR, ki jih je predstavila Mihaela Rožej. Tako si bo sindikat VIR prizadeval za rešitev problemov vzgojiteljic v vrtcih, povezanih z odmorom med delovnim časom, s skrbjo za otroke s posebnimi potrebami, z napredovanjem pomočnikov vzgojiteljev in z varstvom starejših delavcev in invalidov.