16. oktober 2008

Sindikat VIR vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti ZSPJS in ZOFVI

Sindikat VIR je 16. oktobra 2008 na Ustavno sodišče RS vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) in Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.

Pri Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju je bila vložena zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. odstavka 7. člena, ker je zakonodajalec črtal PRILOGO 2, ki je določala tako imenovan “zakonski okvir” razmerja plač med posameznimi plačnimi skupinami in podskupinami. Zaradi črtanja Priloge 2 ter naglice in okoliščin, v katerih so se sprejemale spremembe zakona, uredb in aneksi h kolektivnim pogodbam, je prišlo pri urejanju nekaterih plač do velikih, v vsakem primeru pa nedopustnih nesorazmerij.

Ker se je Ustavno sodišče že velikokrat izreklo, da brez utemeljenega razloga ni dopustno urejati enakega položaja različno, sindikat meni, da je bila pri posameznih plačnih skupinah kršena temeljna človekova pravica “enakosti pred zakonom”.

Analiza plač pokaže, da sta bili najbolj prizadeti plačna skupina “J” (računovodje, poslovni sekretarji, hišniki, kuharji, čistilke oz. vsi strokovno tehnični delavci); plačna skupina “D1”, ki jo sestavljajo strokovni delavci visokega šolstva (bibliotekarji, lektorji, predavatelji, asistenti, docenti..) in plačna skupina “D2” in “D3” v kolikor se nanaša na strokovne delavce v šolah in vrtcih, ki ne morejo napredovati v nazive (pomočniki vzgojiteljev, organizatorji prehrane in zdravstveno-higienskega režima v vrtcih in laboranti v šolah).

Razloga za podcenjenost plačne skupine “J” v vzgoji in izobraževanju sta dva. Prvi je enak, kot v celotnem javnem sektorju - premalo posluha in podcenjevanje tega kadra s strani Vlade oz. MŠŠ. Drug razlog pa se kaže v tem (vsaj pri posameznih plačnih skupinah), da MŠŠ ni priznalo zahtevnosti dela posameznih delovnih mest (poslovni sekretarji, računovodje, vzdrževalci tehnične opreme idr.) in so bili uvrščeni v nižje tarifne skupine kot v ostalem javnem sektorju.

V visokem šolstvu so razlogi nekoliko drugačni. Sindikat VIR je po uveljavitvi novega plačnega sistema, v primerjalni analizi plač v visokem šolstvu in znanosti ugotovil, da je prišlo med plačami v teh plačnih skupinah do velikih nesorazmerij. Analiza najvišjih plač v visokem šolstvu je namreč pokazala, da imajo visokošolski učitelji nižje plače, kot znanstveni delavci, čeprav ni nobenega dvoma, da bi morali imeti, v skladu s 55. členom Zakona o visokem šolstvu, enake. Primerjava najvišjih plač bibliotekarjev, asistentov idr. strokovnih sodelavcev pokaže, da imajo v svoji tarifni skupini, najnižje plače v celotnem javnem sektorju. Pri tem pa ne gre prezreti dejstva, da jih v primerjavi najvišjih plač prekašajo celo zaposleni na delovnih mestih, kjer se zahteva tri stopnje nižja izobrazba!

Do podcenjenosti oz. nesorazmerja plač pomočnikov vzgojiteljev, organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima v vrtcih in laborantov v šolah pa je prišlo tudi zato, ker ne morejo napredovati v nazive. Primerjava najvišjih plač dveh delovnih mest strokovnih delavcev pokaže, da imata pomočnik vzgojitelja in laborant v primerjavi z organizatorjem praktičnega pouka v nazivu svetnik, za 599 EUR nižjo plačo. Gre za primerjavo delovnih mest, kjer se v skladu s 96., 97. in 102. členom ZOFVI ter 40. členom Zakona o vrtcih zahtevajo identični pogoji za zasedbo delovnega mesta (peta stopnja izobrazbe, strokovni izpit pri MŠŠ, pedagoška-andragoška izobrazba) ter imajo po zakonu enak status strokovnega delavca. Zakon jih je torej izenačil v obveznostih, ne pa tudi v pravicah! Zato je Sindikat VIR na Ustavno sodišče RS vložil tudi zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. odstavka 105. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in 1. odstavka 1. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.

Sindikat VIR je Ustavno sodišče RS zaprosil za absolutno prednostno obravnavo in je predlagal združitev z zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti ZSPJS, ki so jo vložili sodniki.