Ljubljana, 5. januar 2006

Novinarska konferenca sindikatov javnega sektorja o novem sistemu plač

(objavljeno v Delavski enotnosti)

Predstavniki sindikatov javnega sektorja so pred prazniki predstavili svoje videnje položaja pri pogajanjih
o kolektivni pogodbi in nekaterih drugih vprašanjih. Bojan Hribar, Branimir Štrukelj, Flory Banovac,
Drago Ščernjavič in Bojan Zupančič so vsi po vrsti izrazili nezadovoljstvo s potekom pogajanj o
uveljavitvi novega plačnega sistema v javnem sektorju, podobno so menili tudi o zadnji spremembi,
ki jo je vlada uveljavila sama in brez soglasja s sindikati.

Po Hribarjevih besedah 23 sindikatov javnega sektorja deluje enotno. Tako so se z vlado uspeli
dogovoriti tudi o prvih štirih spremembah zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Zalomilo se je
šele pri zadnji spremembi, ki zadeva funkcionarje in jo je vlada sprejela sama in tudi poslala v državni zbor.

Vladni predlogi so praviloma slabo in nestrokovno pripravljeni. Zaradi tega pogajalci pogosto ne
usklajujejo interesnih, ampak povsem strokovna vprašanja.

Ta hip so po Hribarjevih besedah odprti vsi akti, potrebni za uveljavitev novega plačnega sistema:
KP o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede,
KP za javni sektor, KP za posamezne dejavnosti, podzakonski predpisi, še posebej uredba o
napredovanjih javnih uslužbencev v plačne razrede. Pri slednji je problem, ker hoče vlada določiti
kvote tistih, ki bi sploh lahko napredovali, napredovanje hoče torej omejiti. Poleg tega še
niso določene osnovne plače in dodatki ter delovna uspešnost. Sindikati so se med seboj in z
Vlado uskladili o naboru orientacijskih delovnih mest, sprejeli so tudi usklajen predlog dodatkov po
KP za javni sektor in ga poslali vladi.

Po Hribarjevih besedah se je vlada v zadnjih tednih začela pogajanjem izmikati ali jih vsaj zavlačevati,
prišlo ni niti do izmenjave argumentov o posameznih vprašanjih.

Sindikati so o problemih pisali tudi predsedniku državnega zbora in ga opozorili na kršitve dobrih
manir socialnega dialoga.

Po Štrukljevih besedah vladna pogajalska stran s svojim ravnanjem izgublja verodostojnost, še posebej
zaradi zadnje enostranske spremembe zakona. Maja je namreč minister Virant podpisal izjavo, da
v parlament ne bodo dali nobenega zakona, ne da bi ga uskladili s sindikati. Z obljubami posebnih
nagrad sodnikom pa vlada razbija enotnost plačnega sistema v javnem sektorju, preden je ta sploh zaživel.
S tem vlada »nagovarja« tudi zdravnike in visokošolske učitelje, naj bi naredili kaj podobnega. Če bodo
močne skupine v javnem sektorju dobile dodatne bonitete pri plačah, bodo sindikati proti uveljavitvi
novega plačnega sistema. Ni torej prav, da predsednik vlade govori, da je vlada v minulem letu uredila
plačni sistem v javnem sektorju, je opozoril Štrukelj.

Ščernjavič je ugotovil, da vladna pogajalska skupina ni popolna in da je v njej veliko nekompetentnih ljudi.
Problem so tudi velike razlike med vlado in sindikati o obsegu nesorazmerij v plačah. Vlada tudi ni
definirala drugega vira sredstev za odpravo nesorazmerij, znan je le tisti iz naslova eskalacije plač.
Ščernjavič je opozoril še na veliko rast avtorskih honorarjev in različnih dodatkov v javnem sektorju.

Bojan Zupančič je izračunal posledice zmanjšanja dodatka na delovno dobo z 0,5 na 0,3 odstotka.
Med tem ko bi pri funkcionarjih na državni ravni za izplačila zaradi tega potrebovali manj denarja,
bi ga zaradi povečanja osnovnih plač pri lokalnih funkcionarjih potrebovali precej še več. Do tega je
prišlo zaradi tega, ker se je ta dodatek državnim funkcionarjem doslej obračunaval le na osnovno plačo.

Sindikati so za uspeh pripravljeni sklepati tudi kompromise, to pričakujejo tudi od vlade, je sklenil Hribar.