KOLEKTIVNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE ZA JAVNE USLUŽBENCE

Podlago za vzpostavitev sistema kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, ki pomeni uvajanje tako imenovanega drugega stebra pokojninskega zavarovanja, predstavlja podpis aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Pogajanja za vzpostavitev sistema kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence so med socialnimi partnerji potekala od maja 2003 do konca januarja 2004.

1. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji

Vlada Republike Slovenije in velika večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so 28. julija 2003 podpisali aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Aneks je določil, da se namesto uskladitve izhodiščne plače za mesec avgust 2003 uvedejo premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. Aneks je opredelil tudi potrebo po sprejemu posebnega Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence, ki bi uredil nekatere posebnosti, ki jih ne ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1). Z aneksom so se partnerji zavezali, da bodo podpisali tudi kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence.

2. Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence

Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (ZKDPZJU) je po objavi v Uradnem listu RS, št. 126/03, začel veljati 19.12.2003.

Cilj zakona je bil v oblikovanju kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence v letu 2003 s tem, da jim je bil zagotovljen obračun skupne pokojninske premije od 1. avgusta 2003 naprej, vplačilo skupne premije na osebni račun pa s 30. aprilom 2004, skupaj z zajamčenim donosom od 1. avgusta 2003 naprej, nato pa se premije vplačujejo za koledarski mesec, skupaj z izplačilom plač.

Predlagani zakon temelji na pravni ureditvi, ki jo za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje določa ZPIZ-1, hkrati pa ureja določene posebnosti nekaterih kategorij javnih uslužbencev, kot so na primer starejši javni uslužbenci oziroma drugačno obdavčitev izplačane odkupne vrednosti.

Za zagotovitev učinkovitosti in racionalnosti izvedbe kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v celotnem javnem sektorju ter enakopravnosti javnih uslužbencev v sistemu kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa zakon natančno določa delodajalca, in sicer Republiko Slovenijo, lokalne skupnosti in osebe javnega prava za celoten javni sektor, kot ga opredeljuje Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91, 34/93, 3/98, 39/99, 99/01, 73/03).

3. Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence

Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbenca je bila med partnerji usklajena in podpisana na podlagi Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. S to kolektivno pogodbo so podrobneje določena pravila in kriteriji za oblikovanje pokojninskega načrta in izbire upravljavca zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada.

Komisija za izbor upravljavca zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence, ki jo je določila Vlada Republike Slovenije, je izbrala Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. Ljubljana za upravljavca ZVPSJU. Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence se nemoteno izvaja.